-
1 deputy
['depjuti]noun (someone appointed to help a person and take over some of his jobs if necessary: While the boss was ill, his deputy ran the office.) namestnik, pomočnik* * *[dépjuti]nounodposlanec, delegat, zastopnik, pooblaščenec; American šerifov namestnik -
2 thing, Thing
[mithing, Thing]noundržavni zbor ali ljudska skupščina (v Skandinaviji, Islandiji)
См. также в других словарях:
skúpščina — e ž (ȗ) 1. organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v družbenopolitični skupnosti: predsednik skupščine; pristojnosti skupščine; zasedanje skupščine / mestna, občinska, republiška skupščina; ustavodajna skupščina / Skupščina… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúma — e ž (ú) 1. lit. lirsko epska ukrajinska ljudska pesem: zbirka dum 2. v carski Rusiji državni zbor, skupščina: sklicati dumo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
